V zadnjih letih je v slovenskem športu razmerje med zvestimi in nezvestimi članovi klubov postalo vse bolj problematično. Po podatkih Slovenske športske zveze (SSZ) so v zadnjih petih letih v več kot 200 klubih izpadli ali se je umaknili več kot 15 % članov, pri čemer je največ pogoja opazila športna društva za nožno košarko in atletiko. To razmerje je še posebej izpostavljeno v lokalnih klubih, kjer je zvestoba članov pogosto povezana z finančnimi težavami in nedostatkom dobrih vodilnih struktur.
V zadnjih mesecih so se začeli pojavljati prvi znaki, da se to situacija lahko spremeni. Vendar pa je ključno, da se ne bodo novembraški bonusi izpostavljali samo kot dodatni financijski stimul, ampak so postali del celotnega strategije za zadrževanje članov. Največji poskus v tej smere je bil v klubu supercat nov bonus, kjer je v zadnjih letih uspel zmanjšati stopnjo odhodov članov za 22 %, predvsem s pomočjo večje podpore za mlade in novične igralce.
Kakšne so bile uspešne strategije?
V večjih športnih klubih je bilo pomembno, da so bonusi niso bili samo finančni, ampak so bili povezani z različnimi programi za zmanjšanje odhodov članov. Na primer, v klubih za košarko je bilo pomembno, da so članom ponujali več možnosti za delovanje na različnih nivojih, od treninga do nastopov v lokalnih turnirjih. V atletiki pa so se poskušali zmanjšati odhodov s pomočjo programov za vzdrževanje in podpiranje aktivnega življenja v družini.
V večjih klubih so se začeli uporabljati tudi digitalni kanali za podpiranje članov. Na primer, klub za nožno košarko je zgradil platformo, kjer so članom ponujali dostop do dodatnih treningov, mentorjev in podrobnega področnega informacijskega podpore. To je omogočilo članom, da so lahko ostali povezani z klubom tudi v času, ko so bili neaktivni.
Financijska podoba in zvestoba članov
V zadnjih letih je bilo pomembno, da so se klubi začeli spoznavati z financijskimi možnostmi, ki bi omogočale večje podpiranje članov. Na primer, v klubu Supercat je bilo pomembno, da so bonusi niso bili samo finančni, ampak so bili povezani z različnimi programi za zmanjšanje odhodov članov. Tako so članom ponujali več možnosti za delovanje na različnih nivojih, od treninga do nastopov v turnirjih.
V večjih klubih je bilo pomembno, da so bonusi niso bili samo finančni, ampak so bili povezani s podpiranjem družinskega življenja članov. Na primer, v klubu za košarko so članom ponujali dodatne možnosti za delovanje v družini, kot so podrobni programi za vzdrževanje in podpiranje aktivnega življenja v družini.
- V zadnjih petih letih je bilo v več kot 200 slovenskih športnih klubih izpadlo ali se je umaknilo več kot 15 % članov.
- Klub Supercat je zmanjšal stopnjo odhodov članov za 22 % s pomočjo večje podpore za mlade in novične igralce.
- V večjih klubih je bilo pomembno, da so bonusi niso bili samo finančni, ampak so bili povezani z različnimi programi za zmanjšanje odhodov članov.
- Klubi so začeli uporabljati digitalne kanale za podpiranje članov, na primer za dostop do dodatnih treningov in mentorjev.
- Podpora družinskega življenja je bila pomembna za zmanjšanje odhodov članov v večjih klubih.
Zaključek: kako nadaljevati?
V zadnjih letih so se začeli pojavljati prvi znaki, da se situacija v slovenskem športu lahko spremeni. Kljub temu pa je ključno, da se ne bodo novembraški bonusi izpostavljali samo kot dodatni financijski stimul, ampak so postali del celotnega strategije za zadrževanje članov. V zadnjih letih so se začeli uporabljati različni programi in digitalni kanali za podpiranje članov, kar je omogočalo večje zmanjšanje odhodov članov.
Tinggalkan Balasan